Knjigo Suši za začetnike sem prebrala že precej časa nazaj, vendar se nikakor nisem mogla pripraviti, da bi ti jo predstavila. Prav si uganila, ni mi bila všeč in zato sem odlašala.
Vse se začne, ko se vodstvo odloči, da bo Liso Edwards urednica nove ženske revije v Dublinu, kamor se mora nemudoma preseliti. To pa niti ne bi bilo tako slabo, če ne bi ona mislila, da bo dobila super službo kot urednica prestižne revije v New Yorku.
Lisina pomočnica postane Ashling, katera je vsaj po Lisinem mnenju neprivlačna in ji že od samega začetka ni všeč. Ashling je namreč popolna deklica za vse, vendar ne ve veliko o delovanju takšne revije, pa še cel kup težav z moškimi ima.
Tukaj pa je še Clodagh. Na videz ima vse kar si ženska želi: ljubečega moža, čudovita otroka in prekrasen dom. Vendar pa to ni dovolj, da bi ji zagotovilo srečo.
Vse vidijo pred seboj cilj, ampak ali jim ga bo uspelo doseči?
Opis je zelo vabljiv. Obljublja lahkotnost, ki se zares prileže v teh še zadnjih s soncem obsijanih, toplih dneh. Na žalost, pa vsebina ni tako lahkotna in zabavna kakor sem pričakovala.
Lisa Edwards, Ashling in Clodagh so si precej različne, vendar je vsem skupno delanje napak. Včasih sem si kar želela vstopiti v knjigo in imeti z njimi resen pogovor, vendar bi verjetno kljub temu počele neumnosti. Če pa bi morala izbrati eno izmed njih, ki pa me je vseeno vsaj malo pritegnila je to Ashling, saj je kljub vsem težavam in skrbem ostala moralna. To ne morem trditi za ostali dve.
Lisi in Clodagh se je opazilo, da sta premožnejši, saj so se tudi njune potrebe popolnoma razlikovali od Ashlinginih. Plus tega, kdo zapravi celo premoženje za ločitev in se takoj po končanem procesu odloči za ponovno poroko, ne boš verjela s svojim možem. To bi sicer imelo smisel, če bi se med ločitvijo pogovarjala, ampak ne srečala sta se samo dvakrat.
Kar se izvirnosti tiče je zgodba že slišana, prav tako pa ne morem pohvaliti stila pisanja, saj me je na trenutek kar odbijal.
Vsekakor pa ti moram pokazati slovensko naslovnico. Originalno si lahko ogledaš zgoraj.
Ali ni naravnost grozna? Original daje podobo lahkotnosti, saj že na pogled izgleda kakor ženski roman. Slovenci pa smo jo oblikovali kakor, da gre za kuharsko knjigo.
In ne boš verjela, nekatere knjigarne celo tako mislijo, najbolj grozno pa je, da ob enem ponujajo brezplačno telefonsko številko za nasvete glede izbire knjig. Mislim halo, če še knjige na kateri piše, da je ženski roman, ne znajo pravilno razvrsti 
Knjiga me je razočarala, vendar sem jo prebrala, do konca zato ji dam oceno:
Če ne poznaš moje lestvice ocenjevanja, klikni tukaj.
V komentarju mi povej katera naslovnica ti je lepša. Slovenska ali angleška?