Eno celo leto si potovala okoli sveta? ?
– veronikafrece
Vem, sliši si noro in verjemi tudi je. Navsezadnje sem se več kot enkrat vprašala ali je vse to res. Več kot enoletno potovanje pač ni mačji kašelj.
Zakaj sem odšla na potovanje?
Kako se je vse začelo?
Verjamem, da se moramo včasih pocartljati. Sama delujem po principu, da se za uspešno opravljeno delo vedno nagradim. In tako sem se odločila, da si po celoletnem študentskem delu (2 službi dnevno) in še pomoči na lokalni veterinarski postaji, zares zaslužim oddih.
Želela sem izkusiti nekaj novega in hkrati dati življenje na off.
Sklenila sem, da si vzamem mesec dni za oddih nekje, kjer še nisem bila. In to je bilo skoraj povsod.
Cilj Italija postane Indija in se prelevi v Machu Pichu
Imela sem več idej, kam bi rada šla. Na pot nisem želela sama, saj me je bilo čisto po resnici povedano strah. To bi bilo moje čisto prvo pravo potovanje brez družine. In tako sem sprva načrtovala izlet po Italiji s prijateljem, ki je prav tako želel kvalitetno izkoristiti dopust.
Nato sem se poigravala z mislijo, da bi odšla v Indijo na obisk k večletnemu penfriend prijatelju, s katerim sva se že dogovorila, da se bova nekoč obiskala.

Italija ali Indija
Na koncu pa se je usoda poigrala z mano in sem na prijatljičini zabavi našla pravo osebo. Leon je popotnik, ki je že 3 leta raziskoval svet in ima kakopak polno izkušenj. Prijateljica se je ravno odpravljala na Costa Rico. Midva pa bi potovala po Srednji in Južni Ameriki, se seveda ustavila pri njej in se povzpela na Machu Pichu.
Plan se je slišal več kot odlično. Imel je le eno pomankljivost. Nisem imela potnega lista.
Zato sem najprej zdrvela v Celje po ekspresno izdelavo tega še kako pomembnega dokumenta. Potem pa sem morala napolniti le še svoj čisto pravi popotniški nahrbtnik.
Kako mesec dni na poti postane več kot leto?
Enostavno. Najprej kupiš letalsko karto preveč nato pa pokličeš domov.
Šalo na stran, ni vse tako rožnato. Najprej sem se morala za to odločiti. In ne glede na to kako fajn se sliši prepotovati svet, to za sabo potegne kar precej stvari. Urediti sem morala doma, faks in prilagoditi ostale načrte, problem je bil tudi, da sem imela s sabo občutno premalo stvari (ne količinsko, ampak po uporabnosti).
V tistem času sem bila izgubljena in resnično sem potrebovala čas, da se najdem. Mesec dni nekje na tujem, mi je dal vpogled v drugačno novo, življenje. Mogoče te sedaj zanima če sem se našla? Sem in nisem, a zaenkrat lahko rečem, da malo bolj vem kaj si želim.
Kaj pa domotožje?
Ah, doma je vedno lepo. Pa ne samo to! Doma imaš tudi družino in prijatelje, ki jih na neki točki seveda pogrešaš. Slišali smo se občasno in še to le na kratko.
Včasih sem si želela, da bi imeli več stikov, po drugi strani pa mi je začasna odtujenost dobro dela.
Enoletno potovanje
Uradni datumi
Na pot sem se odpravila 29. avgusta 2018
Prvič sem se ustavila doma maja 2019, nato še nekajkrat. A od 24. decembra 2019 sem ‘uradno’ doma.
Obiskane države
Kje vse si bila?
– veronikafrece
Na poti (avgust 2018 – junij 2019)

Pridruži se nama moja sestra (junij 2019)

Nazaj v Azijo (avgust 2019)

+ Malezija, Tajska (ponovno)
Raziskovanje naokoli (oktober 2019)
Hrvaška,
Italija,
+ Velika Britanija, Irska, Egipt (ponovno)
Še zadnji izlet v 2019

* Manj kot en dan: Savdska Arabija, Bolivija, Belgija
Zabavna statistika
– 1,5 leta
– 28 držav
– 57 poletov z letalom
– 27 krat sva bila na ladji
– 1 zavrnitev v državo
– kraj najdlje od doma: Tamarama (Avstralija) – 16.104 km
Zanimalo vas je
Prejšnji teden si me lahko pod sliko na Instagramu vprašal karkoli o mojem potovanju. Na nekatera sem odgovorila že med samo objavo. Ostala vprašanja pa so zbrana tukaj.
Kakšen je bil povod za takšno odločitev?
– Barbara (izposojevalka_besed) in Larisa (lepotni.kotiček)
Tole vprašanje je bilo postavljeno največkrat. In iskreno tudi mene bi zanimalo, če mi nekdo reče, da je toliko časa pohajkoval po svetu.
Želela sem izkusiti nekaj novega in se malo sprostiti. Leto 2018 je bilo zame precej naporno. Kakor sem omenila že prej sem tisto leto imela dve službi naenkrat in hkrati bila še prostovoljka. Delala sem po 10+ ur dnevno in tudi za vikende.
Nekje v maju tistega leta pa sem govorila s prijateljico, ki se je odločila da bo med poletjem potovala. Takrat me je prvič spreletela misel: zakaj pa ne bi tudi jaz izkusila kaj novega? Prihrankov sem imela dovolj in res sem potrebovala odmor.
Si potovala sama?
– Barbara (izposojevalka_besed)
Takrat sem bila tiho in mirno dekle. Lahko bi celo rekla, da sem se na nek način ‘bala’ življenja. Ko sem se ponoči poigravala z idejo, da bi naredila nekaj tako norega kot skočila v Indijo (takrat je bil to še plan), se je slišalo mega. Ampak za kaj takega nisem imela poguma.
Potovala nisem sama, ampak z Leonom. Ko sva šla na pot, sva bila dobesedno neznanca.
In včasih še sama komaj verjamem, da je tole res: spoznala sva se na pikniku, čez dva dni prvič govoriva o skupnem potovanju, že v istem tednu spakiram in grem.
V svoj zagovor naj povem, da ga je prijateljica spoznala na Malti in mi hkrati zagotovila, da je čisto v redu človek.
Kaj ti je ostalo v najboljšem spominu?
– Larisa (lepotni.kotiček)
Uff vprašanje o katerem sem razmišljala kar precej dni.
Mogoče bi posebej izpostavila Vietnam, ki ga prej nisem nisem znala pokazati niti na zemljevidu. Očaral me je s svojo zgodovino ter izredno prijaznimi in toplimi ljudmi. Še danes me spreleti srh o grozi, ki so jo doživeli Vietnamci.
Zagotovo pa ne bom nikoli pozabila svojega prvega ‘mini križarjenja’ po Halong Bay. Tamkajšnja narava me je očarala. A šele ko sva z indijskim parom veslala naokoli ter se pogovarjala o nič a hkrati vsem, sem imela občutek, da se je čas prav zares ustavil.
Sem pa povsod doživela precej lepega, no le mogoče v Rusiji tisto skakanje po policijskih postajah ni bilo najbolj zabavno. A to je že zgodba za drugič.

Kaj bi svetovala nekomu, ki razmišlja o podobni ideji?
– Larisa (lepotni.kotiček)
Ne razmišljaj preveč!
Če razmišljaj o enoletnem potovanju in imaš to priložnost, jo izkoristi. Mogoče sedaj omahuješ in razmišljaš o vsem kar gre lahko narobe. Naj ti povem, da sem s poškodbo obtičala na otoku v Kambodži in teden dni komaj hodila ter nato še staknila vnetje ušesa, pa je ravno to eden izmed mojih ljubših spominov.
Prepusti se. Planiraj, a ne v podrobnosti. Dovoli življenju, da opravi svoje. Presenetilo te bo.
Si pripravljen na nekaj novega in nepozabnega? Takšno potovanje ti razširi obzorje, saj se lahko (in se) zgodi vse in še več. Spoznaš nove kulture/ ljudi, marsikaj se naučiš o svetu in najpomembneje: spoznaš samega sebe.
Kakšen budget si potrebovala za tako široko potovanje?
– veronikafrece
Na koncu se seveda vse vrti okoli denarja.
Zapravila sem veliko in hkrati nič.
Hja, prihranki so izpuhteli a v primerjavi s tem, kar sem uspela doživeti ni to nič. Izkusila sem življenja, odkrila marsikaj o sebi in svetu ter spoznala, da ljudje res znajo pozitivno presenetiti.
Ker nisem potovala sama, sva si stroške delila. Na začetku sem nekaj časa delala še od doma, tako da niso bili le prihranki. Velikokrat sva spala v hostlih, ki so cenovno ugodnejši in namesto čezoceanskih letov imela lete znotraj države.
Koliko točno sem zapravila ne želim izdati. Verjamem, da bi marsikoga znalo odvrniti od potovanj. A poudariti želim, da so tukaj izkušnje in spomini, tisti ki štejejo.
Kaj pa zdaj?
Enoletno potovanje je končano. Trenutno sem doma, do pred kratkim še v študijskem zanosu a še vedno si tu in tam vzamem čas za nova doživetja. Tako sem v 2020 raziskovala Švico in Mehiko. Na hitro pa še Poljsko, Nemčijo in Belgijo.
Odkar sem ugotovila, da svet ni tako strašen in da v bistvu obožujem raziskovanje in spoznavanje drugačnih kultur, sem na svoj bucket list (seznam kaj želiš doživeti/videti preden umreš), dodala še kar nekaj super lokacij.
Imaš kakšno vprašanje?
Te še kaj posebej zanima o mojem potovanju? Napiši mi v komentar in v kateri od prihodnjih objav povem kaj več.
Waau, kako lepo napisano in čestitam za zbrani pogum. Res si videla veliko in strinjam se, da te potovanja samo bogatijo. Tudi sama rada potujem (čeprav še nisem pri taki številki kot ti ;)) in ta dožvetja, ki jih doživiš v drugih krajih, z drugimi kulturami in ljudmi, ostanejo v tebi za vedno.
Asja, hvala za komentar! Res je, potreben je pogum. Mislim pa tudi, da je bilo pri meni ključno to, da nisem imela časa, da bi si premislila, saj se je vse odvilo tako hitro. Definitivno se pa strinjam, da doživetja ostanejo v tebi za zmeraj. Verjetno imaš tudi ti polno popotniških prigod 🙂