
Originalen naslov | Title: City of Ashes
Prevod | Translated: Mesto pepela
Avtor | Author: Cassandra Clare
Zbirka | Series: The Mortal Instruments #2
Oznake | Labels: fantazija, young adult, ljubezen
fantasy, young adult, ljubezen
Povezavi | Links: goodreads, Amazon
Prebrano | Date read: 10.9.2016 (September 10, 2016)

Clary Fray si želi, da bi bilo njeno življenje spet kot nekoč, ko je bila običajna najstnica. Clary je lovka senc, zato lahko vidi bitja podzemnega sveta; njena mati pa leži v komi in je nihče ne more prebuditi. Poleg tega pa je razpeta med zvestim Simonom in privlačnim, a nevarnim Jaceom.
V podzemnem svetu nekdo kruto pobija otroke Dolnjih, zato vsi sumijo, da maščevalni Valentine načrtuje novo vojno. Ko pa izgine še dušni meč, je neprizanesljiva inkvizitorka prepričana, da mu Jace pomaga.
Drugi roman iz serije Kronike podzemlja bralca posrka v newyorški skrivnostni svet demonov, vampirjev, volkodlakov, angelov in vil, kjer je ljubezen nevarna in moč smrtonosna skušnjava.

Pred kratkim sem prebrala prvi del serije Kronike podzemlja, Mesto kosti si preberi tukaj, kaj sem si mislila ob ponovnem branju pa tu.
Sedaj pa sem nadaljevala z branjem serije o Clary Fray in lovilcih senc.

Tokrat sem opazila podobnost v zgradbi s serijo o najslavnejšem čarovniku vseh časov Harryju Potterju. Seveda so vse knjige napisane nekako po istem kopitu, jaz pa imam to lastnost, da jih vedno primerjam s svojimi najljubšimi knjigami. Tudi tokrat je bilo tako. Seveda je malenkost pa vendar: tudi tukaj se borijo proti najmočnejšemu hudobcu (Valentin/Voldemort), prav tako se na koncu knjige ponovno srečajo z njim in ga premagajo, vendar to še ni bila zadnja bitka. Hudobec je samo začasno premagan in ve se, da si bo kmalu opomogel in ponovno poskusil.
Zgodba me je v trenutku pritegnila, saj se že prolog začel napeto. Dogajanje se je nato po pričakovanju nadaljevalo bolj umirjeno kot prvi del. Ravno to pa mi je bilo zelo všeč, saj si sedaj lahko izvedel še več o junakih in svetu na splošno.
Tokrat spoznamo tudi več o ostalih Dolnjih (Downworlders). Spoznamo vedno več bitij in sočasno pa je zgodba vedno bolj zakomplicirana. Le kdo bi se lahko uprl takšni knjigi? Jaz že ne Hkrati pa mi je bilo všeč, da Cassandra ni po nepotrebnem dolgovezila v prazno samo, da bi končni izdelek imel več strani.

Ta del mi je bilo veliko zabavneje brati kot prejšnjega, saj sem ga brala prvič. Veliko je dogajanja, zgodijo se nepredvidljive stvari in seveda ne izvemo vsega. Še kar me grize, kaj je inkvizitorka zašepetala Jaceu.
Clary se tokrat v svetu že bolj znajde in ni več tako prestrašena, vendar pa je vseeno ohranila svojo človečnost in ni v trenutku postala vsa herojska. Od Jacea še kar puhti arogantnost in samozadostnost, pa vendar izvemo nekaj informacij, ki jih skriva globoko v sebi.
Konec me je malce razočaral. Prepričana sem bila, da se bo Clary opogumila in storila to, kar si je želela. No, roko na srce, saj se je, opogumila namreč. Ampak kljub temu. Saj vem, da sem tele stavek zakomplicirala in v bistvu nisem z njimi ničesar povedala, ampak v objavah ne želim spoilat (razkriti vseh skrivnosti).
Kljub vsemu je knjiga razburljiva, napeta in nepredvidljiva.


Narisati nekaj pomeni, da to ujameš za vse večne čase.
– citat iz knjige Mesto pepela
Če nekaj resnično ljubiš, tega nikoli ne poskušaš za vedno zadržati takšnega, kot je v enem trenutku. Biti mora svobodno, da se spreminja.
Če ne moreš svojim najbližjim povedati resnice, sčasoma nisi več zmožen povedati resnice samemu sebi.
Vsakič, ko za las pobegneš smrti, tudi jaz skoraj umrem.
– citat iz knjige Mesto pepela
Prebrala sem tudi nadaljevanje Stekleno mesto (recenzijo preberi tukaj).
Kaj si pa ti misliš o knjigi Mesto pepela?