Prvi izpiti so za mano in komaj sem čakala, da pridem domov in si vzamem malo časa zase. Seveda sem sprva padla v posteljo in se po več urnem spancu ponovno prebudila v svojo staro podobo. Če se mogoče vprašaš zakaj staro? Hja, zadnje dni sem se toliko učila, da so podočnjaki dosegli kritično točko, prav tako pa se je moje telo psihično in fizično izmučilo. Ampak je bilo vredno, saj imam zdaj par dni prosto, pred naslednjim napadom izpitov.
Najprej sem si z domačimi izmenjala vse novice in anekdote, ki so se nam prigodile v prejšnjih tednih. Šele zvečer, ko so se ostali odpravili spat, pa sem si pripravila ‘pribor’ in začela.
Toliko časa sem čakala, da bom končno lahko kaj narisala, da sem si prav zares dala duška 
Sprva si nisem mislila, da bom zares kaj dokončala zato sem se samo poigravala s pregledovanjem shranjenih idej in se na koncu odločila za prikupno sovico, ki bi lahko popestrila mojo študentsko sobo. Najprej sem jo na hitro skicirala, ker pa mi je bil všeč, sem začela dodajati barve. Uporabljala sem watercolours in tudi vodene barvice v stiku.
Že v eni izmed prejšnjih objav sem pisala kako so me navdušile in kako je ustvarjanje z njimi prava radost. Tokrat sem jih uporabljala na malo drugačen način in rezultat mi je bil še bolj všečen.
Sovica je izpadla prav luškano in to mi je dalo motivacijo, da sem si izbrala naslednji motiv. No, pravzaprav mi ga je izbrala sestra, saj je izrazila željo, da si želi ‘piflarsko’ žival. Povsem razumljivo je, da sem se najprej prijavila na Pinterest in pobrskala med najrazličnejšimi idejami. V oči mi je padel zajček z očali. In tako je nastala moja verzija.
Za zajčka sem porabila malo več kot pol ure. Vendar kljub komplikacijam menim, da je kar dobro uspel. Vem, da je daleč od popolnega, a za navadnega amaterja kar tudi sem, se mi zdi, da moji ‘izdelki’ izpadejo kar solidno. Zagovarjam pa misel, da vaja dela mojstra in verjamem, da sem z vsako risbo boljša.
Ker sem bila v elementu in se pri tem seveda nisem ozirala, da je ura že krepko čez polnoč sem nadaljevala. Za študentsko sobo sem si zamislila risbo, ki bi prikazovala mojo ljubezen do Bartha. Mojega štirinožnega prijatelja, ki je čisto prehitro iz male kepice zrastel v očarljivega mladeniča, ki na sprehodu ponosno paradira.
Odločila sem se za nekaj enostavnega, saj nisem želela, da bi vse skupaj izpadlo preveč kičasto. Kasneje pa so me premamile barve, ki sem jih že imela vsepovsod po mizi. Ker pa nisem želela uničiti originala, sem narisala še eno verzijo. Večkrat sem že opazila, da je ponovno risanje istega motiva precej težje kot prvotno risanje. Menim, da je razlog pritisk, saj si želiš enak rezultat, ampak to je precej težko doseči, vsaj meni. Da me roka ne bi zavedla zgolj v prerisovanje, sem ‘original’ skrila. Ko sem kasneje rezultata primerjala, sem opazila, da sem v drugem primeru roko držala v drugačnem kotu, ampak začuda me to ni toliko zmotilo. Vseeno pa mi je prvotna verzija boljša.
Noč je bila še mlada, jaz pa polna motivacije. Ker mi je bila skicirana verzija tako všeč sem se odločila, da bom poustvarila skico volka, na katero sem naletela med iskanjem zajčka. Žal pa je bila moja roka preveč utrujena in okorna, tako da s končanim delom nisem niti najmanj zadovoljna. Vseeno pa ga pokažem, saj kljub vsemu ni popolnoma grozen in neuporaben. Mogoče se kdaj v prihodnosti odločim, da ga popravim.
Če si prebrala objavo do tukaj potem te mogoče zanima, kaj sem še narisala. In za konec ti bom pokazala še dva izdelka, ki sicer nista nastala včeraj ponoči. Sta pa vseeno dokaj dobra.
Obe sta repliki risb s Pinteresta. Všeč mi je bila njuna abstraktnost, še posebej na drugi. Kot študentka veterine sedaj vse pogosteje gledam skice in sheme kosti, mišic in živcev, a pomembno je, da je prav vse lahko umetnost in četudi je nekaj sedaj mrtvo, je nekoč bilo živo in mati narava bo poskrbela, da se bo vrnilo v prejšnje stanje in na novo zaživelo.
Jap, malo sem zafilozofirala, ampak to zadnje čase sploh ni takšna redkost. Veliko se lahko zgodi v parih mesecih. Mislim, da me je Ljubljana precej spremenila. S tem imam v mislim predvsem način razmišljanja. Ko pa že govorim o tem, naj ti izdam skrivnost Odkar ne živim več doma sem začela tudi aktivneje pisati. Ker pa nimam časa za dolge zgodbe, sem se za zdaj našla v pesmih. Kaj več pa ti mogoče razkrijem v prihodnosti
Noč me je navsezadnje premamila, da sem se odpravila spat. Dan se je več kot odlično zaključil, prav tako pa se bo končala tale objava.
Upam, da ti je bila zanimiva. Svoje mnenje mi lahko poveš v komentarjih in mogoče ti še kdaj dam vpogled v mojo kreativno plat. Pa najsi se bo ta izrazila z barvami ali besedami.
Še več objav o ustvarjanju pa najdeš tukaj → ustvarjanje
Kdaj pa si ti nazadnje kaj narisal?