Avtor svetovne uspešnice Preden se kava ohladi (Beffore the coffee gets cold) je Toshikazu Kawaguchi. Gre za japonsko uspešnico, ki sem jo v knjigarni na slepo potegnila s police. Pritegnila me je modra barva ozadja, ki se rahlo svetlika in dejstvo, da je knjigo napisal Japonec.
V večini berem ameriške pisatelje, vmes se občasno pretihotapi kakšen Evropejec ali celo Slovenec, slednji žal zelo redko. Azijcev niti ne toliko, pravzaprav mi v tem hipu na misel ne pride nobena knjiga. Poskusila sem z 1Q84 od Harukija Murikamija ampak mi knjiga nikakor ni stekla. Sicer sem jo brala kot osnovnošolka (se mi zdi), tako da je popolnoma mogoče, da mi bil stil pisanja sedaj ljubši. Je pa tale 1Q84 ena izmed redkih izjem, ki jih nisem dokončala tako da me sploh ne mika, da bi ponovno poskusila.
A da se vrnem k Preden se kava ohladi … in ko sem v Turčiji držala tole modro-belo naslovko v rokah mi je nekaj kliknilo. Opis se mi je zdel zanimiv in mogoče najpomembneje: ponovno lahko poskusim z nečim izven mojega bralnega repertoarja.
Knjigo sem kupila nato pa me je čakala. In čakala. In čakala.
Na hitro o vsebini
Na vogalu odmaknjene ulice v Tokiu stoji kavarna Funiculi Funicula, ki strankam streže prav posebno kavo. Pripravljajo jo že stoletja in s tem nudijo prav posebno izkušnjo.
Skozi zgodbo spoznamo štiri stranke, ki naročijo to posebno kavo. Vsem je skupno, da želijo potovati v času in vsaka ima svoje razloge.
Brati ali ne brati?
Glede na to, da sem knjigo kupila na slepo nisem imela pričakovanj. Potem pa je nekaj mesecev kaseneje v slovenski knjižni skupnosti knjiga kar naenkrat postala popularna. To me je odbilo in spretno sem se izogibala kakršnim koli mnenjem. Nato pa smo se v bralnem klubu pogovarjali in je članica omenila, da jo je prebrala. Glede na dobro končno oceno sem knjigo kaj hitro pomaknila proti vrhu mojega bralnega seznama.
Trenutno sem na mini izletu in seveda sem knjigo vzela s sabo. Ko sem tako ležala v senci ob bazenu pa se mi Kindle ni nič kaj dopadel in še v istem hipu je padla odločitev: ja nič, prebrala jo bom.
Šele med branjem pa sem ugotovila, da obstaja tudi film. Tudi tega sem si že ogledala in recenzijo si lahko prebereš malo nižje.
Iskreno mnenje o knjigi
Na začetku sem bila zaradi tujih imen kot so Kazu, Fumiko, Fusagi, Kei, Kumi, Kohtake … rahlo zmedena in kar večkrat obrnila stran nazaj, da sem se prepričala, da vem kdo kaj reče. Res rada točno vem kdo je kdo, kakšne barve oči imajo, katere lastnosti jim lahko pripišem itd in hkrati je ena izmed mojih šibkih točk poznavanje imen. Če nisi kot jaz, te mogoče imena niti ne bodo zmedla.
Knjiga me je presenetila. Moj izvod ima rahlo čez 200 strani in ko sem knjigico držala v roki sem si mislila, da jo bom prebrala v rekordnem času. No, na koncu sem jo brala nekaj dni, saj sem vsak dan prebrala eno izmed štirih zgodb.
Pritegnilo me je, da je pisatelj zgodbo razdelil na okvirno zgodbo in vložne. Glede na to, da navadno berem trilerje, romance in fantazijo, me je tole res pozitivno navdušilo. Ne vem zakaj sem prva mislila, da bodo zgodbe samostojne. Ampak ne, vsaka izmed zgodb ima uvod, kjer like podrobneje spoznamo in izvemo tudi razlog zakaj. Hkrati pa se v ozadju odvija dogajanje osnovne zgodbe.
Stil pisanja je všečen in tempo precej počasnejši od mojih ostalih prebranih knjig v zadnjem času. A sem kljub temu padla v zgodbo in mislim, da boš tudi ti.
splošna ocena
Preden se kava ohladi je res edinstvena zgodba. Všeč mi je, da je hkrati tako počasna in na videz enostavna ampak ko se potopiš med njene strani te res pritegne in ti da tudi misliti.
-
Zgodba
-
Liki
-
Stil pisanja
-
Naslovnica
-
Splošen vtis
Kaj si mislim o filmski priredbi?
Film Cafe Funiculi Funicula je nastal po knjižni predlogi. V kolikor te zanima več priporočam, da si prebereš tukaj: Cafe Funiculi Funicula
Ogledala sem si ga nekaj dni po tem ko sem končala z vsemi zgodbami v knjigi. Na ta način se mi je knjižna različica zasidrala v misli in uspešno sem izoblikovala mnenje, brez da bi sodila glede na film. Ampak v bistvu niti ni panike, saj ju loči nekaj pomembnih dogodkov.
Knjiga se osredotoči na štiri zgodbe, film pa se v veliki meri vrti okoli Kazu. Sprva me je to zmotilo, saj sem sklepala, da bosta zgodbi dokaj identični. Kljub temu pa bi rada poudarila, da je film zanimiv, saj ponudi vpogled v ‘pripravo kave’ in življenje Kazu.
Nisem preveč pikolovska glede razlik med knjigo in filmom, ker se mi zdi, da je umetnost potrebno dojemati skozi medij, ki nam je dan. V kolikor pričakuješ identično zgodbo se boš uštel, a če želiš izvedeti še več o tej res zanimivi kavarni ti bo najverjetneje okej.
Zgodbi in igri bi dala oceno 4, a na trenutke se mi je stil v katerem je posnet, zdel rahlo čuden (milo rečeno). Končna ocena je tako povprečna 3.
Prilagam predfilm
Končne misli
V kolikor želiš prebrati nekaj drugačnega, ti jo priporočam. Kakor sem že rekla: meni se je prikupila z zanimivo idejo in drugačnostjo. A glede na to, da to ni moj žanr, scene ne poznam dovolj, da bi jo lahko primerjala s podobnimi knjigami.
V kolikor si prebral kaj podobnega pa le napiši komentar spodaj in mogoče bo komu bralni nasvet prišel prav.
