Za današnjo objavo sem planirala nekaj čisto drugega, potem pa me je pogovor s prijateljem, ki se je kar zavlekel, opomnil na nekaj ključnega v našem vsakdanju. Zaupanje. Nujno potrebno a hkrati ne neuničljivo.
Na začetku malo o grajenju zaupanja in spuščanju ljudi blizu kaj hitro pa o izdaji in kako ponovno zgraditi odnose.
Zaupanje
V zadnjih dveh letih mi je življenje vrglo precej polen pod noge. V največji meri so bile povezane z zaupanjem. Tistim med parterjema, med družinskimi člani in med prijatelji.
Če bereš to objavo v upanju, da ti bom razkrila privat težave, se vsekakor motiš. Z razlogom so privat in namen mojega bloga ni bil in nikoli ne bo reševanje težav preko javnosti. V kolikor te zanima več, beri dalje.
Zaupanje se gradi skozi leta, pravzaprav vse od trenutka ko določeno osebo spoznaš. Sama sem sprva zadržana ali pa se poskusim vključiti in čez čas ostanem popolnoma brez energije. Z izjemo parih ljudi (vidva že vesta kdo sta) ne zaupam z lahkoto, zadnje čase še posebej. Navadno traja kar precej časa ali celo let, da se ti bom odprla in ti povedala, kaj osebnega.
Včasih sem mislila, da je z mano nekaj narobe. Prijateljice so z mano delile vse in še več in občasno sem bila pod pritiskom, da moram ‘vrniti uslugo’. Verjetno veš, da to ni pravi način in ker mi ni bil blizu, je ta scenarij vedno padel v vodo. Rada klepetam ampak sem hkrati res zaščitniška do svojih misli, družine in še česa.
Ko osebo spoznam pa padem v drugo skrajnost in delim vse, mogoče kdaj celo preveč. Nato se poskusim brzdati, saj se mi zdi, da se na nek način razdajam. In v zadnjem letu se mi je zgodilo, da me je več oseb, katerim sem res zaupala, izdalo.
Žal je že tako, da nič ni večno in tudi kri včasih postane voda.
Izdaja
Izdaja prekleto boli. Ne le enkrat, večkrat. In v tistem se ti zdi, da ne more biti hujše. Osebe, ki sem jih do takrat zares sputila blizu lahko preštejem na prste ene roke. Uganeš koliko prstov mi je ostalo na koncu? Sprva štirje, nato v roku tedna dni le še eden.
Sedaj sem si ponovno sestavila tri prste na katere se zanesem. Četrti je v delu, ampak bomo videli kako bo šlo.
Kako ponovno zaupati?
Ne sili se. Popolnoma okej je, če se zapreš. Tudi sama sem se, za kar nekaj mesecev. V vmesnem času sem mogoče izgubila priložnost, da bi ohranila katerega izmed odnosov. Za to mi je rahlo žal, ampak v tistem trenutku nisem bila sposobna govoriti o sebi.
Začni počasi. Z osebo, ki mi je podrla svet in me naučila pomembne življenjske lekcije o moji lastni vrednosti, sem sedaj v dobrih odnosih. A pot do tja je bila trnava in polna vzponov ter še več padcev. Z zaupanjem je pač tako, da ne moreš reči: okej, pozabimo kaj je bilo in pojdimo dalje. Stare stvari bodo prišle na površje, v mojem primeru je izdajala trajala več let, in zato pojdi počasi. Čuti bolečino in nato jo poskusi razumeti. Najpomembneje pa je, da se pogovarjaš.
Pogovorjaj se z razumevanjem. Včasih je težko slišati drugo plat zgodbe, prekleto težko, če sem popolnoma iskrena. Ampak šele nato si lahko sestaviš celotno sliko. Sprva nisem želela razumeti in slišati, ker sem imela občutek, da bo to izničilo moja občutja.
In moja najljubša ne zaupaj prehitro. Pri tej točki nimam nič kaj za dodati, je kar je.
Konec koncev, vse dobro
Da pa objava ne bo tako negativno naravnana, naj ti povem da se vse da. Sedaj mineva nekje leto dni odkar se mi je življenje postavilo na glavo, ampak z eno izmed oseb mi je uspelo najin odnos rešiti, izboljšati in utrditi. Želela bi si reči, da so tudi ostali vključeni ugotovili, da laži niso rešitev, ampak vsega pač ne moreš imeti.
Zato objemi svoje ljubljene in naredi nekaj lepega za tiste, ki jim res zaupaš.
Lepo bodi in se bereva prihodnjič. Glede na to, da je bila za danes planirana drugačna objava, ti lahko zaupam, da bom prihodnjič pisala o super sistemu za planiranje in beleženje misli. Objave nastajajo v sklopu 30 dnevnega blogerskega izziva.
